Stik s seboj in drugimi

Prihajajoči vikend pričnemo s Šolo avtentične oz nenasilne komunikacije z Osnovnim seminarjem (povezava do opisa vsebine seminarja >>). Res se veselim prvega seminarja! :)
Trenutno vidim, da predvsem zato, ker mi je res pomembno dajanje in prejemanje in tudi napredek.

Nekdo je nekoč dejal: če želiš nekaj res spoznati v podrobnosti, potem to poučuj.

No, in iz mojega trenutnega stanja zavesti je bistvo povezovalne komunikacije prav stik s seboj in drugimi na nivoju zavedanja, ne zgolj telesa ali uma. In res se veselim poglabljanja stika s seboj in skupino na seminarju. Opažam namreč, da je tudi zame glede stika s seboj in drugimi še ogromno prostora za napredek. Ob tem zaznavam malo razočaranja in istočasno vznemirjenje in optimizem. Yes! :)

No, spodaj bi rad z vami podelil par stavkov iz našega priročnika osnov avtentične komunikacije (hvala Katja Hrabar za tvoj doprinos!)

Here we go:

Po čemu lahko prepoznamo, da morda NISMO v stiku s Seboj in Drugimi (z Življenjem in svojimi občutki in potrebami ter občutki in potrebami drugih):

  • pozornost je zbrana v procesih razmišljanja, v glavi torej (Stavke pričenjamo z »Jaz mislim…«, »Ocenjujem…«, »Predvidevam…«, »Sklepam« itd…),
  • smo morda (navidezno) varni in na distanci do drugih, nič se nas ne dotakne prav zares,
  • pozornost je razpršena in skače med preteklimi izkušnjami in projekcijami za prihodnost,
  • zbranost na tukaj in sedaj je skoraj nična,
  • občutimo lahko hladnost, nenavezanost in ne-vpletenost v dogajanje pred seboj,
  • um in njegov kralj intelekt imata glavno besedo (s pomočjo podanikov, kot so: ocenjevanje, prepričevanje, argumentiranje v igri kdo ima prav, sodbe, vrednotenje itd…)
  • naše misli lahko so hitre, hladne in tudi brez tehtne osnove (brez realno doživetih občutkov, ki bi dali težo tem mislim),
  • zanašamo se lahko na različne analitične metode in pristope, ki klasificirajo in morda predalčkajo Življenje,
  • ob soočanju z res pristno osebo in njenim pristnim izražanjem občutimo zmedo, zmanjka nam besed, ostanemo razoroženi (Mentalni ego ne more prav zares prenesti pristnost Avtentičnega jaza) in potrebujemo čas, da povemo nekaj res tehtnega.

 

Kako lahko vemo, da morda SMO V STIKU s Seboj in Drugimi:

  • smo morda odprti, sprejemljivi, dojemljivi in dovzetni za občutke (ne zgolj misli) drugih,
  • počutimo se morda centrirani, stabilni in prizemljeni,
  • zaznavamo lahko tisto resnično varnost, ki lahko prihaja le od znotraj (iz Zavesti, Duše, iz Subtilnega jaza v srcu),
  • občutimo lahko sočutje do drugih bitij (drugi se nam NE smilijo; slednje je drama, prvo je lastnost Zavesti, Duše),
  • imamo lahko jasen in empatičen pregled nad dogajanjem v sebi in pred seboj,
  • soočimo se lahko s vsako mislijo v glavi, z vsakim spominom, z vsako še tako hudo travmo – ne zanikamo ničesar v sebi,
  • ne uporabljamo kapacitet uma temveč se zavedamo globlje realnosti (srčnosti, povezanosti z vsem in vsemi),
  • smo počasni, tehtno se izražamo in poudarek ni na mislih temveč v srcu,
  • z lahkoto se morda zavedamo, občutimo in izražamo svoje občutke in potrebe,
  • z lahkoto morda dajemo in prejemamo, pomagamo in prejemamo pomoč,
  • smo lahko tudi zavestno Eno z vsem in vsemi, zaznavamo mir, ne glede na dogajanje,
  • to stanje lahko poglabljamo v nedogled, ker je sam Izvor tega stanja absoluten.

To so seveda vse izrazito subjektivne zaznave.

Hvala vam za branje mojega Bloga.
:)

 

 

:)

Materialni zakon akcije-reakcije: štirje tipi karme

- Zakaj iz našega vidika mladi in dobri ljudje trpijo ali pa celo umrejo mladi?
– Kako to, da pozitivni in dobronamerni ljudje v sebi mnogokrat trpijo in niso srečni prav zares?
– Zakaj se nekdo že rodi slep, pohabljen ali kako drugače bolan?
– Zakaj nekateri ljudje uživajo materialno bogastvo brez najmanjših težav?
– Kako to, da so nekateri odnosi enostavno težki, polni izzivov?
– Zakaj smo povezani samo z določenimi ljudmi?

Na vsa ta vprašanja bom v tem blogu skušal odgovoriti s pomočjo razlage štirih tipov t.i. karme (večina besedila spodaj je iz mojega priročnika Integral PSY, Napredno delo z enotnim poljem).

Beseda »karma« je na zahodu zelo pogosto uporabljen izraz za usodo. Predvsem v novodobnih vodah in literaturi je ta sanskrtska beseda prevajana kot nekaj negativnega, omejujočega. Beseda, ki v izvirniku pomeni zgolj »akcija« (iz sanskrtskega korena besede ‘KR’), je tako pogosto najprikladnejši izgovor za naše lastne napake in težave v življenju.

Vendar Karma ni nekaj tretjega, neosebnega in popolnoma neodvisno od naše izbire in volje. Prelaganje odgovornosti za življenje na Karmo je zame isto, kot da bi zavestno oblekel jekleni jopič in šel plavati. Osebna naravnanost je tisto, kar kreira Karmo, ne pa Karma sama.

Namreč, neko dejanje ima posledico samo, če se identificiramo s tem, da smo mi tisti, ki izvajamo dejanja. V Resnici se vse samo dogaja, nihče nima absolutne kontrole nad čemur koli. Posledice naših dejanj so posledice šele, ko mi tako izberemo. In tudi moč in trajanje teh posledic so naša izbira.

Resnici na ljubo, beseda »karma« dejansko ima globok pomen in opisuje enega od pomembnejših zakonov narave: akcija-reakcija. In to je tudi vse, kar je: le materialni in subtilno materialni zakon akcije-reakcije. Ta materialni in mehanski zakon je že stoletja nazaj na znanstveni način opredelil fizik Isaac Newton.

Glede na to, da beseda »karma« izvira v filozofiji in praksi yoge iz Vzhoda, si bomo natančno ogledali kaj pravzaprav beseda »karma« pomeni iz materialnega vidika.

Karma oz. posledice naših dejan so seveda tako negativna kot pozitivna. Oboje je lahko omejujoče za čisto zavest.

V svetih spisih (Vedanta Sutra, recimo, ki velja za dragulj Vedske književnosti in zajema razlage oz. komentarje na vsa poglavitna dela te književnosti) je »karma« opisana razdeljena na štiri tipe:

  • Sanchita karma
  • Prarabdha karma
  • Kriyamanna karma
  • Aagami karma.


Sanchita Karma
(Vsa skupna akumulirana dejanja in ustrezne posledice tega in prejšnjih obstojev. Prispodoba: vse puščice v toku.)

Sanchita Karma je obsežno skladišče nabranih dejavnosti, ki smo jih izvršili v tem in v vseh prejšnjih obstojih in še niso obrodila reakcij. Z drugimi besedami, to je skupna količina dejanj, ki se jih ne zavedamo in katere smo izvršili v preteklosti v neštetih prejšnjih obstojih. To so vsa pozitivna in negativna dejanja, katerih posledice moramo še izkusiti, tako ali drugače. To so tudi spone, s katerimi smo se privezali k materialnemu obstoju nenehnega cikličnega rojevanja in umiranja oz reinkarnacije.

Vsak trenutek v življenju, vsak dan in vsako noč s svojo miselnostjo, besedami in dejanji dodajamo ali jemljemo stran količino reakcij na naša dejanja, ki nas še čakajo. Če in ko je Sanchita karma določenega posameznika balansirana in izživeta je za tega posameznika materialno bivanje zaključeno.

Ta tip karme je v samem bistvu psihološki nezavedni vpliv mentalnih predstavi in tendenc, katerih se sploh ne zavedamo in katere lahko povzročijo psihične ali fizične težave. Predstavljajo tudi določene ovire in spontani oz. nezavedni način vedenja in delovanja v življenju.

Sčasoma Sanchita karma preide v t.i. Prarabdha karma in obrodi sadove (naših prejšnjih misli, besed in dejanj). V nasprotju z novodobno površno miselnostjo, je Sanchita karma v bistvu izredno kompleksna in je zaradi zapletenosti naše lastne psihe nemogoče napovedati, katero dejanje bo obrodilo neko posledico in kdaj. Torej pravilo »kar seješ tudi žanješ« je le obupno posplošen opis delovanja zakona akcije – reakcije.

 

Prarabdha Karma
(Prejšnja dejanja so obrodila sadove, reakcije so se že pričele. Prispodoba: puščice že letijo po zraku.)

Ta del Sanchita karme je tisti del naših prejšnjih dejanj, besed in misli, ki so dovolj zrele, da obrodijo sadove. Ta tip karme oz. reakcij na naša prejšnja dejanja, besede in misli je tisto, kar nas trenutno drži pri življenju, danes, tukaj.

To so reakcije, ki se manifestirajo sedaj. Karkoli smo že počeli, govorili ali mislili v preteklosti, to se sedaj manifestira v naših življenjih v obliki Prarabdha karme. Z življenjem oz. doživljanjem se točno ta tip karme balansira in izničuje.

Značilno za ta tip karme je, da ga je skoraj nemogoče fizično izbrisati. Fizični rezultati so že v življenju in nad njimi skorajda nimamo vpliva. Primer: oseba ogoljufa zavarovalnico in policija ga pri tem odkrije. Ta oseba se bo zelo težko izognila kazni (do tri leta zapora, recimo). To velja, če na karmo gledamo izključno iz materialno fizičnega vidika, seveda. Vselej, prav vedno pa imamo seveda na izbiro to, da spremenimo vsaj svoj odnos do tega, kar se dogaja s telesom in v fizični realnosti.

Torej, Prarabdha Karma je odgovor na večina vprašanj iz uvoda. Puščice, katere smo izstrelili v preteklosti (lahko tudi v prejšnjih obstojih) še vedno letijo po zraku. V sedanjosti lahko še tako močno vlagamo trud, energijo in vse ostalo v čisto pozitivna dejanja, pa vseeno morda to ne bo zadostovalo za srečno življenje tukaj in sedaj ČE je Prarabdha Karma negativna.

Jyotish, Vedska Astrologija ali katera koli druga avtentična astrološka metoda lahko, v svoji najboljši luči, razkrije le Prarabdha karmo. Tako je rojstni horoskop samo energijski odsev Prarabdha karme, ki upošteva le trenutno materialno stanje v večnem obstoju določenega posameznika.

Osvobojenost od tega tipa karme je proporcionalna ozaveščenosti in sposobnosti deidentifikacije s koncepti v umu.

 

Kriyamana Karma
(Trenutna dejanja, besede in misli, ki obrodijo sadove takoj oz. v kratkem času. Prispodoba: puščice v roki, pripravljene za izstrel do cilja 1m daleč.)

Kriyamana Karma je t.i. instant, dnevna karma, katero kreiramo vsak dan zaradi svoje relativne svobode. To so misli, besede in dejanja, ki so trenutno pred nami in glede katerih se sproti odločamo kaj bomo storili. Ta tip karme oz. dejanj močno vpliva na skupek prihodnjih posledic naših dejanj (Aagami karma, glej spodaj).
Posledice Kriyamana karme se lahko zgodijo in doživijo takoj, lahko pa tudi v daljni prihodnosti, morda celo v naslednjem obstoju. Zato je Kriyamana karma razdeljena na dve podkategoriji:

  • Arabdha karma (dobeseden prevod ‘začeta’, ‘trenutno v gibanju’)
  • Anarabdha karma (‘latentno’, ‘se še ni pričelo’)

Prashanna karta in Aaruda metode Vedske astrologije, branja Tarot kart, metanje Run, I-Ching branja prihodnosti lahko reflektirajo tako Prarabdha kot tudi Kriyamana karmo.

 

Aagami Karma
(Prihodnja Karma, rezultati naših misli, besed in dejanj, ki še pridejo do izraza. (Prispodoba: puščice v roki, pripravljene za izstrel do cilja 30m daleč.)

Aagami karma je materialna karmična karta vsega, kar nas čaka glede na naše misli, besede in dejanja v trenutnem obstoju, tukaj in sedaj. Drugače povedano, ta tip karme ustvarjamo sproti in se dodaja skupnemu znesku našega materialnega obstoja (Sanchita karma), če lahko temu tako rečemo. Zajema torej vse, kar nas še čaka, da doživimo oz izživimo.

Seveda lahko izbiramo, kako in kaj si bomo kot posledice s svojimi dejanji, besedami in mislimi priklicali v naša življenja, vendar so tudi te naše odločitve pogojene s starimi tendencami Prarabdha in Sanchita karme.

Ozaveščenost, poglobljena realnost, zavedanje Absolutne narave naše zavesti in nenavezanost lahko zelo pomaga pri kreiranju takega materialnega obstoja, kot si ga sami želimo.

Nekateri aspekti naših življenj, ki so pod vplivom Aagami karme:

  1. Kopičenje obilja, uspeha.
  2. Izobraževanje, učenje.
  3. Osebno, poslovno in družinsko življenje.
  4. Zakonski stan, način življenja.
  5. Vzgoja otrok itd…

 

Osvobojenost od karme
Povsem jasno je (če si to morda dovolimo spoznati), da je karma le mehanski oz. fizično-subtilno-materialni proces, ki si ga sami ustvarjamo zaradi svoje nevednosti in navezanosti.

Kako je sicer možno, da se ista situacija oz. povsem isto dejanje razvije za dva ločena posameznika v nekaj povsem različnega?

Kljub vsemu pa dejansko ima karma (reakcije na naše misli, besede in dejanja) vpliv na nas enostavno zato, ker smo sami materialno usmerjeni. Manj kot smo identificirani s tremi telesi, manjši vpliv ima na nas dogajanje v umu, v čustvenem in fizičnem telesu ter s tem v okolju. In vedno imamo na izbiro na kaj se bomo v svojemu obstoju fokusirali: na krivdo, žalost, tesnobo ali na bolj konstruktivne vsebine zavesti.

Več zavedanja Absoluten zavesti, naše prave narave pomeni manj pogojenosti s strani karme.

 

(večina besedila zgoraj je iz priročnika “Integral PSY, Napredno delo z enotnim poljem”, avtor Edmond C.).

:)

Zaščita otrok

Pomembna tema, vsekakor.
Kot psihoterapevt se v seansah že leta in leta srečujem s posledicami mentalne, čustvene in na žalost tudi fizične in spolne zlorabe.

Upam, da bo tekst spodaj vsaj malce doprinesel k dvigu ozaveščenosti staršev.

Vir: iskreni.net >> (odpre se nova stran)

 

Zakaj od otroka ne zahtevam, da poljubi babico?

Majhni otroci so ljubki in vsi bi jih radi objemali in poljubljali. Staršem običajno dovolijo, zelo hitro pa protestirajo pri starih starših in drugih znancih. Kaj narediti?
Ko pa je tako ljubek …

Ste bili tudi vi priče prepričevanju otroka, naj vendar poljubi babico ali prijazno teto? Kako ste se ob tem počutili? Ste bili hudi na otroka, ker noče izkazati naklonjenosti? Ali bi najraje zabrusili odrasli gospe, naj ne sili v otroka?

Morda bi otroci morali nositi opozorilne table: “Čeprav zgledam ljubek, prosim, da se me ne dotikate.”

Zakaj mislimo, da se imamo pravico dotikati otrok? Mlajši kot je, bolj si jemljemo pravico, da se ga brez dovoljenja dotikamo, ga jemljemo v naročje, mu kuštramo lase ali ga poljubimo. In mlajši kot je, manj je sposoben reči “ne”, pokazati nestrinjanje ali nas poriniti stran.
Otrokova pravica

Otroku ni treba poljubiti ali objeti nekoga, če tega noče. In prav je, da spoštujemo te njegove občutke. Njegovo telo je njegovo, ne moje. Ne pripada staršem, starim staršem, vzgojiteljici ali učitelju. Čeprav mora drugim pokazati spoštovanje, mu ni treba pokazati fizične naklonjenosti samo zato, da bi jim ustregel. In prej kot se nauči, da je on lastnik svojega telesa in odgovoren zanj, bolje je zanj.

Nevarnosti ugajanja

Ko otroke silimo k izražanju naklonjenosti, da ne bi ranili čustev sorodnika ali prijatelja, jih učimo, da njihova telesa dejansko ne pripadajo njim, ker morajo potlačiti svoje lastne občutke o tem, kaj se jim zdi prav. To pa je zelo škodljivo “znanje”, ki lahko v skrajnostih vodi vse do spolnih zlorab, odločitev najstnic za spolnost z namenom, “da jih bo imel fant rad”, ali medvrstniškega nasilja.

Če otroka silimo (pa čeprav z nežnim prigovarjanjem), da se dotika ljudi, ko tega ne želi, ga s tem naredimo ranljivega za spolne zlorabe, ki so najpogostejše s strani tistih, ki jih otrok pozna.

Bi vam bilo všeč, da vaša hči seksa s fantom samo zato, da mu bo ustregla? Morda boste rekli: to je čisto nekaj drugega kot poljubiti babico.  Pa vendar strokovnjaki opozarjajo, da to ni res. Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu. Tako se otrok ne nauči smo tega, da so občutki drugih pomembnejši od njegovih, ampak da mora žrtvovati svoje telo, da zadovolji želje drugega.

 

Zaščitimo otroka

Otroke moramo učiti, da njihova telesa pripadajo njim. Morajo vedeti, da imajo pravico do osebnega prostora in osebnih mej. To ni nekaj, kar jih bomo učili, ko bodo že najstniki, kajti takrat bo že prepozno.

Tako kot meni kot odrasli osebi ni prijetno, če me objame nekdo, ko tega ne želim, tudi otroku ni prijetno, če mora kazati telesno naklonjenost, ko tega ne čuti. In če se otrok ne želi nekoga dotakniti, bom to spoštovala. In če se z njim pogovorim o tem, bo vedel, da ima pravico do svojih občutkov in da si jaz kot mama ne bom lastila kontrole nad njimi.

Če otroka silimo, da mora objeti ali poljubiti nekoga, kogar ne želi, ga učimo, da mora dati na razpolago svoje telo, če želi ustreči nekomu drugemu.

Pomembno je, da otroci vedo, da so interakcije med ljudmi pomembne. Pa vendar morajo vedeti tudi, da imajo sami možnost odločanja o tem, kakšna bo njihova interakcija z drugimi, da se bodo vsi počutili udobno. Če je to pomembno za nas odrasle, zakaj ne bi bilo tudi za otroke?

Vir: iskreni.net >> (odpre se nova stran)

 

 

Ranljivost

Ranljivost je zame iz vidika vsakdanjega življenja tista kvaliteta srca, ki mi doprinese k notranjemu miru kar največ.

V tem kontekstu ranljivost ne pomeni smiljenje samemu sebi, pozicija oz notranji stav žrtve ali upornika. Ne. Ranljivost zame pomeni biti to kar sem, z vsemi bremeni in križi preteklosti in lepotami sedanjosti, v stiku z Življenjem v sebi in tako zelo zelo Živ.

Pomeni tudi spontano odprtost, ki mi omogoča jasno zaznavo svobodo izbire in me praviloma odene v toplo zavetje varnosti kot debela in topla volnena odeja. Da, biti odprt in sprejemljiv a vseeno z jasno postavljenimi mejami in zavedanjem svobode v srcu in zaupanjem v moč Življenja v drugih.

Pomeni tudi pokazati svoje občutke, pa četudi so to občutki nemoči, negotovosti, strahu ter jeze. In seveda tudi pokazati občutke veselja, radosti in miru. Izražati svoja hrepenenja in svoje Bitje tako, da jih/ga živim, ne samo govorim o njih/njemu, brez zatekanja v filozofske sisteme, recimo. Preprostost in Resnica.
Zavedati se tistega mehkejšega dela notranje psihične dinamike in klime v prsih in vso dogajanje v srcu enostavno sprejeti brez cirkusa in drame, brez vpletanja drugih.

Vendar ta “mehkejši” del v srcu ni zgolj ranljivost ampak tudi neskončna in globoka Zavest, Moč in Energija. Ranljivost kot Moč in Zavest. In to zavedanje (transpersonalnega dela moje identitete) je zame res osvobajajoče.

Vendar kako je možno, da je kvaliteta ranljivosti (zame) lahko tako osvobajajoča?

Ne vem.
Trenutno pa mi na misel prihaja to: ranljivost je zame ekvivalentna odprtosti in stiku z globljo realnostjo v mojem srcu. In čeprav to praviloma pomeni, da sem lahko na robu solza, je ta stik tako silno močan, da presvetli mentalne akrobacije, ki jih kot v cirkusu zganja moj um.

Da, jaz sem jaz in ti si ti (glede na avtentični nivo), ampak istočasno je Življenje v meni povsem identično Življenju v tebi (onstran ločenosti avtentičnega nivoja – transpersonalno oz duhovno). In to, točno to zavedanje je res globoko izpolnjujoče.

V praksi to pomeni, da se me dotakne (zaznavam kot, da se vse to dogaja meni, v meni) skoraj vse, od sončnega vzhoda, do burje tukaj na Krasu, pa do disharmoničnih misli in dejanj tudi popolnih neznancev, pa do vdanosti in zaupanja moje hčerkice, do laži in manipulacij ljudi, ki so mi blizu, pa do sreče in spontanosti v očeh otročkov itd… Pozornost ni torej samo na žalosti, nemoči, ranljivosti in negotovosti ampak tudi na moči, sreči in vseprisotni Zavesti, ki je zame tako dragocena, da se tega ne da opisati.

Kot bi bil povsem odprt in na voljo vsemu a istočasno povsem nenavezan in zgolj priča vsemu dogajanju, priča, ki nima izbire in lahko samo opazuje. Heh, kar precej posrečen opis Kavzalnega transpersonalnega nivoja zavedanja, vidim sedaj.

Ranljivost kot stanje zavesti, odprtosti in kvalitete stika z Življenjem v sebi in v drugih –  nenavezanost in svoboda in istočasno intimna povezava z vsemi in vsem.

Does any of this make any sense?

:)

 

Avtentični in Subtilni nivo zavesti

Moderna transpersonalna psihologija opredeljuje različne nivoje duhovnih (nadosebnih) stanj zavesti in področij delovanja. Tako lahko vidimo, da se t.i. nadosebno v bistvu začne že takoj onstran Mentalnega ega.

Drugače povedano, kadar se v seansah ukvarjamo direktno z doseganjem večje pristnosti v življenju strank, že delujemo na transpersonalnem nivoju – temu je tako vsaj kar se tiče strokovne literature (Wilber, Rowan itd…)

Vendar v praksi delo na osebni pristnosti ciljev in občutkov ni prav nič bolj duhovno (v tem kontekstu ‘duhovno’ pomeni absolutno in trajno izpolnjujoče) od dela na Mentalnem nivoju.

Kakorkoli že, tista čista transpersonalna pot se iz tega vidika prične šele, ko se posameznik prebudi tudi iz Avtentičnega nivoja in uvidi, da ga tudi lastne osebne zmage v tem svetu ne izpolnjujejo več tako, kot bi si njegovo srce želelo. Njegovo srce hrepeni po globlji izpolnjenosti, po večni Ljubezni, Sočutju, Predanosti. Po Miru, Blaženosti in Stiku s sebi enakimi na nivoju Duše. In tega se zgolj s strategijami ukvarjanja z materialnim svetom enostavno ne da doseči.

Centuar oz. Avtentični jaz je sicer odraz Duše, Čiste zavesti, je pa sam po sebi zgolj subtilno materialen (torej, ni duhoven oz transcendentalen). Njegova inherentna narava je, da strmi navzven v svet in da se aktualizira skozi materialne aktivnosti v vsakdanjem življenju. Sam s seboj ne bo nikoli nikoli res zadovoljen, ker je sam v sebi zgolj senca Resničnega in Večnega Jaza, Subtilnega jaza, Duše.

Da, kot kaže velika večina ljudi na tem planetu niti pod razno nima stika s tem Nivojem (avtentičnosti) in je že sam trud za prehod na ta Nivo res hvale vreden. Vendar nekateri pa so šli že naprej in jih pristnost občutkov in zmage lastnega napora in kreiranje svojega sveta ne zadovoljujejo več.

Glavne razlike med Centuarjem oz Avtentičnem in Subtilnim nivojem so lahko:

Centuar Subtilni nivo
Trud, akcija Predanost, dopuščanje
Zmage in uspehi Vse je že doseženo
Kontrola in struktura Ljubezen in odprtost
Samo-aktualizacija Samorealizacija
Materialne aktivnosti Nematerialne aktivnosti


Subtilno transpersonalno raven bi lahko razdelili na

– nižji subtilni in
– višji subtilni nivo.

Nižji subtilni nivo zajema astralni in nižji mentalni nivo zavesti. Na teh dveh nivojih se nahajajo duše umrlih, astralna bitja, vodniki, elementalna bitja, spiriti rastlin, dreves, gora, spiriti totemskih živali itd… Na tem nivoju je uporaba zunajčutne zaznave povsem normalna; tudi druge parapsihološke sposobnosti so del tega nivoja. To so: astralna projekcija, zunaj telesne izkušnje, obsmrtne izkušnje, lucidne sanje, potovanja v svetlobnem telesu, stiki z umrlimi in vodniki itd…

Striktno gledano, tudi to še vedno ni tisto čisto in Absolutno stanje bivanja. Na tem nivoju je namreč še vedno prisotne ogromno iluzije, astralnega blišča iluzorne veličine in oh-in-sploh »duhovnosti«. Dobro je, da smo izredno previdni, kadar delamo na tem nivoju in stopamo v stik z bitji teh svetov.

To je tudi nivo spiritualnih simbolov, kot so pentagram, križ, heksagram, Ankh, svetloba, Lotus itd… Na tem nivoju posameznik opredeli svojo duhovno naravo s pomočjo simbolov in prispodob.

Višji subtilni nivo pa je tisti del nematerialne eksistence, katerega že lahko klasificiramo kot duhovnega oz transpersonalnega. To so nivoji bivanja, kjer domujejo res duhovno realizirana bijta, t.i. Mojstri modrosti oz posamezniki iz človeške evolucije, ki so se osvobodili vpliva materija, direktne manifestacije Boga oz angeli in Nadangeli, Boginje in Bogovi, Polbogovi in Polboginje.

Iz transpersonalno psihološkega vidika je ta nivo sfera arhetipov, primarnih Božanskih konceptov Boginj in Bogov, ki izvirajo v še višjem, Kavzalnem nivoju.

To je nivo Blaženosti, Ljubezni in Sočutja. Vse duše na tem nivoju so popolne, v ravnovesju in povsem transcendentalne oz transpersonalne. Na tem nivoju bivajo tudi naše lastne duše, čiste zavesti, kar mi (menda) v bistvu zares smo. Že stik s samim Seboj in z drugimi dušami na tem nivoju (t.i. Linking) prinaša globoko, trenutno in tudi trajno izpolnjenost.

Vabljeni tudi k branju bloga na temo nivojev empatije, Levels of Empathy >>

(besedilo zgoraj je del priročnika “Centuar in Subtilni nivo” v Programu tretjega letnika Akademije TCT, avtor Edmond C.)

Intenziv Razsvetljenja, april 2015

So vam ta vprašanja morda znana:

»Kdo sem in kaj pravzaprav delam tukaj?«
»Ali v življenju sploh obstaja nek višji smisel?«
»Ali obstaja nekaj, čemur bi lahko rekel/a Dokončna Resnica?«
»Je to, kar vidim, čutim, mislim res vse, kar Je?«
»Kaj je to Življenje, Ljubezen?«

Morda hrepenite po odgovorih?

CILJ INTENZIVA JE IZKUSTVO STANJA ZAVESTI (ne torej zgolj intelektualni odgovori), KI LAHKO POTEŠI VSA NAVEDENA VPRAŠANJA.

Ljudje lahko kljub obvladovanju vseh mogočih filozofskih sistemov in novodobnih teorij morda vendarle hrepenijo po pristnih, intimnih in neposrednih izkušnjah. Le-te pa so lahko resnični in trajni vir zadovoljstva in sreče.

Če torej hrepenite tudi vi po lastnih izkušnjah in ste se pripravljeni potruditi za SVOJO LASTNO MODROST IN IZKUSTVENO ZNANJE, potem je Intenziv razsvetljenja kot nalašč za vas!

Podrobnosti:

Kje: Pohorje

Kdaj: 23. – 27. april 2015
Tri dni Intenziva in en dan integracije.
Začnemo v četrtek zvečer, nadaljujemo tri dni z intenzivnim delom in v ponedeljek izvedemo integracijo.

Cena:
250 EUR.
V ceno je vključeno vodenje seminarja, predavanja, individualni razgovori, podpora med in po seminarju, sam seminar in en dan integracije po seminarju, trije topli in dva hladna obroka na dan, štiri nočitve. Možno plačilo na 4 obroke.

Prijave:
prek obrazca spodaj spodaj ali na tel št 031 208 636

Udeležbo si zagotovite z nakazilom 70 EUR na TRR Inštituta Transpersonalne Psihologije, št. 10100-0047550462, Banka Koper, najkasneje do 20. aprila, s pripisom “Intenziv 2015″.
Po nakazilu pokličite obvezno pokličite na 031 208 636 in preverite ali je nakazilo prispelo.

Zbor:
Dobimo se pred staro lokomotivo na železniški postaji v Mariboru ob 15. uri. Bodite točni. S seboj prinesite obutev in obleko za  deževno vreme ter pribor za osebno higieno in udobna oblačila.

Dodatne informacije:
Na naši spletni strani www.InSamadhi.com ter na tel št 031 208 636

Vabimo vas, da si pred prijavo oz. rezervacijo mesta na tridnevnem Intenzivu Razsvetljenja, preberete vsebino spletne strani InSamadhi.com in se šele nato odločite za udeležbo.

Vabimo vas, da pridite na Intenziv, če ste pripravljeni tri dni res posvečeno delati na sebi, poglabljati zavedanje sebe in drugih in če vas izkušnja Absolutne zavesti res privlači.

Intenziv je lahko prezahteven za psihične bolnike ter za osebe, ki imajo trenutno v življenju hude težave.

Prijava je veljavna samo z nakazilom vsaj 70 EUR na TRR Inštituta Trans. Psih.
ali na PayPal račun, ID info@itp.eu.com (podatki spodaj).

Izpolnite obrazec:

 



Podatki za nakazila:
Inštitut Transpersonalne Psihologije
Vojkova ulica 3, 6210 Sežana
TRR: SI56 6100 0000 9905 502, Banka Del. Hran., BIC HDELSI22, koda za nakazila: SCVE.

Seminarje lahko plačate tudi online prek varnega sistema PayPal.
Naš PayPal ID je: info@itp.eu.com

Za vsako nakazilo prejmete račun v okviru Inštitua Trans. Psih.

Šola Avtentične Komunikacije

Kaj Program zajema

Šest mesečna šola Avtentične komunikacije zajema:

  • Šest mesečnih vikend seminarjev
    Na teh srečanjih bo rdeča nit ne zgolj osvajanje temeljnih principov AK, temveč predvsem integracija pridobljenega znanja in veščin v vsakdanje življenje: družino, odnose do staršev, partnerjev, otrok, avtoritet, v intimo, v poslovne aspekte življenja itd…
  • Možnost osebnega stika
    Program nudi tudi možnost mesečnih brezplačnih eno urnih osebnih konzultacij in seans NVC coachinga z vodjo Programa, Edmondom C. v živo, po izbiri udeležencev/k.
  • Moderno e-learning podporo online.
    Vse priročnike, praktične naloge za doma, audio posnetki predavanj in vse ostalo bo na voljo tudi online, v obliki moderne platforme za e-učenje ter tudi na Dropboxu Inštituta.
  • Podpora na daljavo
    Program nudi brezplačno podporo glede integracije pridobljenega znanja v vsakdanje življenje, prek interneta s pomočjo aplikacije skype. Tako se lahko udeleženci/ke mirno zanesejo na strokovno in empatično podporo ko in če jo bodo potrebovali.
  • Dodana vrednost znanj in veščin
    V Program so integrirana znanja in veščine Dialoškega dela oz dela z I-pozicijami, vzpostavljanje in vzdrževanje stika na nivoju Zavesti, Wilberjeva preglednica stanj zavesti, znanstvena dejstva iz nevrobiologije, kognitivne psihologije itd…
  • Elementi coachinga.
    V našem novem Programu so na voljo tudi specifični elementi coachinga, ki so dodana vrednost klasičnemu podajanju NVC snovi. Krajši coachingi bodo na voljo tudi med samimi predavanji vsakomur, ki bo to želel. Coaching v živo pa je seveda na voljo v enournih individualnih srečanjih v živo vsak mesec.
  • Seanse psihoterapije
    Kot dodana vrednost so udeležencev/k na voljo tudi seanse humanistične in transpersonalne psihoterapije TCT®, po ugodni, 30% znižani ceni. Če udelčeženci/ke tako izberejo, seveda. Te seanse so torej neobveznega značaja.

Podrobnosti na moji novi spletni strani www.zirafica.si

Vabljeni na Šolo!

:)

Ice is only water

There seem to be many paths and methods which all lead to permanent happiness. There is the form and there is the formless. In transpersonal psychology that would translate, in my opinion, to the Subtle and the Causal level.

Anandamayi puts it beautifully:

“Thus both water and ice partake of the nature of eternity, Likewise, He is as indubitably with form as He is without. When with form, which can be compared to ice, He appears clad in limitless different shapes and modes of being – which are actually spiritual in nature.

Depending on one’s avenue of approach, prominence is given to one particular form.

Through every religious sect, He gives Himself to Himself, and the value of each of these sects for the individual is that they each indicate a different method to Self-knowledge. He alone is water as well as ice.

What is there in ice? Nothing but water.”

- Anandamayi

What I hear in Her words is that Love is all around me :)

 

 

The mirror

I have been involved in private psychotherapy and consulting practice more or less actively since 1996. You might imagine that I have been privileged to witness really a lot of transformation and progress in the lives of my clients thus far.

And I am grateful for that. You know, in humanistic and transpersonal therapy and consulting, the client and therapist are always working as a team. Progress is realized by both. That’s my experience.

Anyway…

What I share below, I would have never ever said to a client in a session, for it is important to me that similar realizations are born from within the client’s heart, when the time is right.

Here we go:

“Those people that do not understand you, maybe even downright reject you behind your back, and all others who are not really honest with you and are only manipulating you and taking advantage of you, remember them?

And others, who are not really giving anything to you, who only take from you and in effect only hurting you? Remember them?

And those close to your heart, who kind of understand you but not really, and others who say I love you, but you know in your heart that their love is not really the Love you feel for them – remember them?

And those significant others, who are looking at you, listening but not really hearing you? And those who talk with you, but still say nothing, who stay together with you but still leave you alone in the end?
Remember them?

If all those people would really really really understand, really feel and accept you as you are along with your courage, honesty, purity and willingness to sacrifice for the well-being of others – would they give you a medal, do you think? A tangible recognition of some sort for your qualities, you hope?

Would you have it professionally framed and hang it on your wall to look at and remind you of your pure and honest heart?

All you would need for that, my friend, is a mirror.”

<warm look>

 

 

Wilber map & relationships

Well, it seems that the blog titled “Wilber map for dummies” (you can read it here >>) contributed to understanding of the Wilber map somewhat and a few very interesting questions arose (thank you!) about the Wilber map & relationships.

Before we get right down to it, I would to point out that in real life the attainment of certain stages of awareness as per Wilber map is not as clearly cut as it may seem. And so a person may be intellectually very well on the spiritual Subtle level and emotionally still struggling and slowly pulling herself out of Mental ego level (clearing out the Shadow). There are various components of our inner life that need to be considered: emotional life, morality, intellectual capacities, empirical component etc…

In my answers below I write as if the persons are fully established at each level of identity development under discussion.

Q: I am wondering if it is possible for two persons at different levels of awareness to be in a really loving relationship.
Say one on the Mental ego level and the other on the Authentic level.

A: That is an excellent question!
Well, while in relationships everything is subjective and situations vary, I seriously doubt it that a Mental Ego oriented person and an Authentic one would have a chance in long-term and loving relationship.

You see, there is a whole Universe of differences between these two levels, as far as I can see. Mental level is in my opinion and experiences very dry, fast and more or less devoid of any responsibility.

And that alone is in a stark contrast with the soft, empathic and responsible Authentic level. Responsibility I am speaking about here is the very important process of assuming full responsibility for one’s own emotions, thoughts, words and deeds. And that seems to happen only after the Shadow has been cleared out, thus attaining the Authentic level for good.

In my observation, an Authentic person simply would not find a relationship with a Mental level partner satisfying. Mental Ego level seems to be filled with pieces of information on how one ought to live (instead of how one wants to live, in his heart), there is a lot of argumentative communication and analysis and labeling (instead of felling with others, compassionately), safe distance from others (and from oneself, of course, and from facing deeper reality squarely) and virtually no contact with real inner life, i.e. emotions and needs/potentials.

Of course, an Authentic person has seen through those mental structures and doesn’t really need them anymore. What fills his/her heart with joy is deep and heartfelt contact with someone, trust, openness and working together, as a team, giving and receiving, lovingly and freely from the heart.

Mental level person would have a very hard time trying to keep up with the spontaneous and free-from-limiting-structures thinking that an Authentic person employs. Also, true and honest communication, based on clear awareness of authentic emotions and needs, is to a Mental ego what might a Copenhagen interpretation of Quantum Mechanics mean to a Newtonian physicist: an enigma, for the most part.

In other words, a Mental level person has yet to learn how to live in harmony with inner authentic emotions and needs, something that an Authentic level person lives day in day out, easily.

A Mental Ego on the other hand, would probably need a time off, a break of some sort and a structured procedure on daily bases even to come into direct contact with his feelings and needs, what to speak about living in harmony with the inner Life.

In my experiences and also according to my observations, a really loving and lasting relationship is full of present and authentic feelings and needs that both partners are fully aware of and where both are willingly and spontaneously sharing inner Life as it unfolds in real time. And a Mental Ego, in my opinion, doesn’t have what it takes, yet.

In my opinion, a Mental Ego usually employs different “tools” in relationships, which might include manipulation, highly mentally structured plans and expectations, masks such as social status, education titles, money, power, body even etc… to present and express him/herself to others.

Authentic person is on totally different planet, in my opinion. Being in deep contact with his own emotions and needs is easy for him. No problems. It is easy to set and observe clear boundaries for an Authentic person. Also a paradoxical thinking is not a problem at this level, something that a Mental Ego hardly understands and embraces not, not even by far, it seems.

Personal freedom is what an Authentic person enjoys, and that is something a Mental Ego still needs to attain. Till then, well, you wouldn’t want to be in a relationship with his/her mother or father, yes? Well that’s maybe what a Mental Ego person, still overwhelmed by Shadow, acts as: not as a fully developed person, but as a mix of influences from father, mother, instructors, professors, TV, systems etc.

No, my opinion based on experiences suggest that an Authentic level person is not a good match for a Mental Ego. Unless the Authentic Self chooses to be with a Mental Ego, of course.

 

Q: OK, what about a person on the Subtle level? Would she be a good match to persons that are NOT yet at the Subtle level?

A: Nope.
Well, that’s my opinion.

You see, a Subtle level person is truly spiritually realized soul which not only sees through the Mental Ego limitations, but also through Authenticity itself.

Subtle level person is even more open, more free-flowing, for she is in direct contact with her immortal and perfect Soul (and other perfect Beings upon the Subtle transpersonal level). And that is something that even fully self-actualized and Authentic person still hasn’t come even close to.

You see, at the Subtle transpersonal level, there is no need for structure that seems to be so precious to both Mental and Authentic levels. A Subtle level person is free flowing, using no structure in his/her decisions. It is a transpersonal or spiritual impulses from within that such as person seem to follow, not social or intellectual or personal guidelines. And that in itself might be a huge challenge to a partner that is not yet at the Subtle level.

The Subtle Self seems to be self-sufficient and satisfied from within, while an Authentic Self still thinks he has to change things, on the inside and also on the outside.

So, no, I don’t see a bright future for a relationship with a Subtle level person and Mental/Authetnic level person. Unless the Subtle Self chooses otherwise.

 

Q: What about the Causal Self? How does a person at this level function in a loving relationship?

A:
In my opinion, s/he doesn’t.

The Causal level is so far above the personal ones, and so fulfilling in itself (atma-rama in Sanskrit) that such a person finds nothing worth while in a personal relationships.

Maybe thats why all of the liberated Masters from the past and present, are single. No need for anything. The Causal Self is the only one in Existence, so why bother with “others”?

And pretty much the same goes for a Nondual level person. There is no lust left in Nondual, no desires, no clinging and no craving.

And if by some twist of fate a Causal Self got involved with a person, any person really, He would be of perfect support.